Joom!Fish config error: Default language is inactive!
 
Please check configuration, try to use first active language

Cerkev Sv. Benedikta
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
Sunday 22 Oct 2017
Ulti Clocks content

razpisi
drustva
predobc






Cerkev Sv. Benedikta
There are no translations available.

05_1_Cerkev_Sv._Benedikta 05_2_Cerkev_Sv._Benedikta 05_3_Cerkev_Sv._Benedikta
Prva predhodnica današnje župnijske cerkve sv. Benedikta sodi med najstarejše na slovenjegoriškem območju. Sredi 11. stoletja je bilo staro poslopje cerkve zamenjano z večjo, zidano stavbo, ki danes predstavlja srednjo ladjo cerkve. Stavba je bila zgrajena v romanskem slogu, na njo pa je bil že v naslednjem (12.) stoletju prizidan stolp v gotskem stilu. Obe stranski ladji današnje cerkve – severna in južna – sta bili prizidani kasneje. Severna je bila zgrajena za časa župnika Jurija Prosenjaka v prvi polovici 16. stoletja v poznogotskem stilu, južna pa šele več kot 300 let za tem v neogotskem stilu. Notranjost cerkve najbrž v nobenem zgodovinskem obdobju ni kazala posebnega umetniškega blišča in razkošja, tako pa je ostalo tudi vse do danes.

Zadnje veliko gradbeno delo, ki je resnično spremenilo izgled župnijske cerkve, je bila prizidava južne ladje v letih 1885 in 1886, za časa župnika Mihaela Milošiča. Ob tej priložnosti je bila srednja ladja na novo in višje obokana, poznogotski prezbiterij povečan in celotna cerkev na novo prekrita. Na severovzhodno stran cerkve je bila prizidana sedanja Križna kapela, sezidan je bil oratorij za shrambo cerkvenih reči itd. Pri povečavi in renoviranju cerkve pa so po zabeležkah iz kronike sodeč nevedni zidarji ob nepazljivosti duhovščine s tedanjega portala glavne ladje nad zaobljenimi vrati iztrgali kamen z izbočenim napisom, ki naj bi pričal o prvi postavitvi cerkve (leto 853). Dragoceni kamen so ti isti zidarji celo uporabili nekje pri zidanju južne ladje cerkve. Današnji neavtentični stenski zapis o prvi postavitvi cerkve pri Sv. Benediktu se tokrat v vbočeni obliki nahaja nad glavnim vhodom. Gradbena dela so bila končana še pred 24. oktobrom 1886, ko je tedanji lavantinski škof Jakob Maksimilijan Stepischnegg blagoslovil novo podobo župnijske cerkve.

Pred opisano zadnjo dozidavo so bile na cerkev prizidane štiri kapele in sicer roženvenška, kapela sv. Janeza Nepomunčana, kapela sv. Frančiška Ksaverja in kapela sv. Mihaela. Kapelo sv. Frančiška Ksaverja so v prvi polovici 19. stoletja uporabljali za šolo, leta 1866 pa so jo kot neuporabno podrli, saj je ob konstantnem naraščanju števila učencev bilo potrebno šolo organizirati v večji – takrat novi stavbi nasproti župnišča. Ostale tri kapele so bile najverjetneje porušene prav v letih 1885 in 1886, ko je njihovo mesto zasedla južna ladja cerkve.

Čeprav v 20. stoletju cerkev ni več bistveno spremenila izgleda, se je še zmeraj veliko sredstev vlagalo v njeno vzdrževanje, renoviranje in opremljanje. V letu 1903 je bilo potrebno porušiti zid med Križno kapelo in njej nasproti stoječim prezbiterijem, da je slednji postal veliko svetlejši. Za časa župnika Gomilška v 20-ih in 30-ih letih so bila v cerkvi napravljena nova lesena tla za hladnejša obdobja, izdelana je bila nova obhajilna miza, nabavljeni novi zvonovi, prenovljeni nekateri oltarji, kipi in orgle. Tudi za časa sedanjega župnika Zanjkoviča je bila cerkev od leta 1970 pa do danes deležna obnove fasade in zvonika, dobila je ozvočenje (1976), nove orgle (1977), peči za ogrevanje (1982), nova tla z ustrezno izolacijo (1992), posodobljeno električno napeljavo in električno zvonjenje (1994) ter obnovljene klopi. V današnji portal župnijske cerkve sv. Benedikta je vzidano 5 spominskih obeležij. Prvo – nad vhodnimi vrati – nosi domnevno letnico postavitve prve cerkve na tem mestu. Levo od glavnih vhodnih vrat se nahaja nagrobni spomenik zadnjega lastnika starega dvorca z Drvanje (ne gre za znameniti Čolnikov dvorec) Janeza Rauchenbichlerja (umrl 1829), desno pa nagrobna spomenika duhovnikov - župnika Genezija Spura in kaplana Ignacija Kurnika (oba sta umrla prav tako leta 1829) ter spominsko obeležje, ki so ga hvaležni župljani postavili v čast priljubljenemu domačemu župniku Francu Gomilšku ob 25-letnici njegove mučeniške smrti v okupatorjevih krempljih (1943).

Obstoječi glavni cerkveni oltar sv. Benedikta sta v neogotskem stilu izdelala mojstra iz Sv. Trojice, blagoslovljen pa je bil ob otvoritvi prenovljene cerkve leta 1886. Takrat je bil umaknjen njegov dotrajan predhodnik, s katerega je vse do danes v cerkvi ostala ohranjena lepa starinska slika. Na ženski strani cerkve si oltarji sledijo od oltarja sv. Križa v Križni kapeli, preko roženvenškega oltarja sv. Marije iz leta 1844 (obnovljenega na začetku 20. stoletja) do oltarja sv. Sebastijana. Slednji oltar mora biti najstarejši v cerkvi, saj je že župnik Matija Stelzer pri njem v 70-ih letih 18. stoletja vodil bratovščino sv. Sebastijana, ki so jo redovniki iz Sv. Trojice kasneje prenesli v svojo cerkev. Oltar sv. Sebastijana je v letu 1898 prenovil mojster Leopold Perko - eden izmed dvojice avtorjev glavnega oltarja sv. Benedikta. V južni ladji cerkve se ob zakristiji nahaja le oltar sv. Jožefa iz časa zadnje dograditve cerkve.

Prva evidentirana prižnica v župnijski cerkvi je bila izdelana v romanskem stilu in sicer iz oseškega apnenca. Za časa župnika Jurija Miklavža Krabatha je bila leta 1758 ta kamnita prižnica odstranjena, na njeno mesto pa postavljena lesena. Ob koncu 19. stoletja je tudi ta prižnica dotrajala, tako da so jo zamenjali z novo, izdelano prav tako iz lesa, tokrat pa v neogotskem slogu. Prestavitev oltarne mize med prezbiterij in glavno ladjo v letu 1971 je terjala odstranitev že precej propadle prižnice, tako da gre danes v primeru župnijske cerkve za eno redkih naših cerkva brez prižnice.

Kakor prvotna prižnica je bil tudi prvoten krstni kamen izdelan iz oseškega apnenca. Narejen je bil v gotskem slogu, preprost in zeleno pobarvan. V letu 1905 je bil umaknjen iz uporabe. Nov krstni kamen – lesen na kamnitem podstavku - s podobo Janeza Krstnika, ki krščuje Jezusa, nosi letnico 1904 in je bil blagoslovljen na Cvetno nedeljo 1905. leta. V cerkvi ga najdemo še danes.

Cerkveni stolp je svojo sedanjo podobo pridobil leta 1885, ko so ga nekoliko povišali. Njegova višina je 22 m in 75 cm, nakar sledi še kupola s 13 m in 25 cm. Zadnja vidnejša obnovitvena dela na zvoniku so bila izvedena v letu 1991. O cerkvenih zvonovih na prehodu iz 19. v 20. stoletje je v župnijski kroniki poročal župnik Zmazek. Največji zvon župnijske cerkve v Zmazkovih časih je bil ulit leta 1803. Tehtal je 1008 kg in je nosil podobe sv. Križa, sv. Marije, sv. Benedikta in sv. Florijana. Srednji zvon iz leta 1554 je tehtal 448 kg in ni nosil nobenih podob. Mali zvon iz leta 1845 je tehtal 311 kg, nosil pa je podobe sv. Križa, sv. Trojice, sv. Marije in sv. Martina. Najmanjši zvon, katerega čas nastanka je neznan, je tehtal le slabih 23 kg in se v 19. stoletju vse do leta 1897 ni uporabljal. Dolga leta je bil namreč samo shranjen v stolpu. Avgusta 1914 je župnik Zmazek zamenjal staro cerkveno uro (iz leta 1759) z novo uro, na katero je dobil 10-letno garancijo proizvajalca z zgornje Štajerske. Med I. svetovno vojno je oblast številnim našim cerkvam za vojaške potrebe pobrala večino njihovih zvonov in župnijska cerkev sv. Benedikta ni bila nobena izjema. Šele leta 1924 so v zvoniku cerkve spet zvonili trije zvonovi – 2 popolnoma na novo ulita (400 in 1200 kilogramski) ter 900 kilogramski zvon z letnico izdelave 1774. Vendar pa prav nova zvonova iz leta 1924 nista dolgo ostala na domačem zvoniku, saj ju je že 22. marca 1943 zaplenila in za izdelavo orožja uporabila nemška okupacijska oblast. Edini preostali zvon je sam opravljal svoje naloge vse do konca 60-ih let 20. stoletja, ko je župnijska cerkev dobila dva dodatna zvonova.

Pokopališče je bilo prvotno razporejeno okrog župnijske cerkve in obzidano s poldrugi meter visokim zidom, ki je bil na vrhu pokrit z opeko. Zaradi večstoletnega pokopavanja na omejenem prostoru se je zemljišče okoli cerkve zvišalo do te mere, da se je bilo ob vhodu v cerkev potrebno spustiti za kak korak, pri izhodu iz cerkve pa se rahlo vzpeti. Potreba je tako narekovala novo pokopališče, ki je bilo leta 1831 izbrano le 5 minut hoda od župnijske cerkve proti zahodu, kjer je še danes. Tudi mrtvašnica je bila zgrajena tistega leta. Prav tako so leta 1831 na prostoru okrog cerkve izkopali nekaj jam, kamor so vložili kosti pokojnikov s starega pokopališča, nato pa so okolico cerkve znižali in uravnali. Umrle duhovnike, ki so skozi zgodovino do leta 1831 službovali pri Sv. Benediktu, so praviloma pokopavali v dveh grobnicah pod Marijinim in glavnim oltarjem, kamor so vodile stopnice s sredine prezbiterija. Prvi duhovnik, pokopan na novem pokopališču je bil Pavel Lampel, ki je umrl leta 1833. Obzidje, ki je dolgo časa obdajalo staro pokopališče, so podrli v drugi polovici 19. stoletja.

Župnišče, ki stoji jugozahodno od župnijske cerkve, najverjetneje izhaja iz druge polovice 17. stoletja, današnjo podobo pa je dobilo v 18. stoletju. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bilo večkrat renovirano, prav tako v 70-ih letih 20. stoletja, ko je bilo tudi priključeno na javni vodovod. Župnišče v svoji notranjosti skriva zanimivo in dragoceno zbirko slik nekaterih benediških župnikov iz 18. in 19. stoletja. Župniku in župljanom so v letu 1988 s sedeža mariborsko-lavantinske škofije preprečili začetek gradnje novega župnišča in raje izdali samo dovoljenje za obnovitev že obstoječega. Obnovitvena dela na objektu, ki so se začela pred nekaj leti in se v veliki meri financirajo iz sredstev pridobljenih s prodajo cerkvenih zemljišč, še danes niso zaključena.

Ob župnišču je od nekdaj stalo tudi gospodarsko poslopje. Pozidani in z opeko kriti hlevi so bili postavljeni v letu 1847. Zaradi udara strele so 1874 pogoreli, nakar so postavili nove. Po več kot 100 letih so 1984 hleve porušili in zgradili nov »gospodarski« objekt, v katerem so uredili tudi učilnico za verouk. V letu 1997 so v istem poslopju uredili še stanovanje za župnika, saj so na župnišču pričeli z obnovitvenimi deli.

besedilo iz Zbornika Občine Benedikt
Avtor: Bernard Petek
 
Last month October 2017 Next month
M T W T F S S
week 39 1
week 40 2 3 4 5 6 7 8
week 41 9 10 11 12 13 14 15
week 42 16 17 18 19 20 21 22
week 43 23 24 25 26 27 28 29
week 44 30 31
KIJZ

Povezave

piso
uradni list
lex
muv_title
pis
feelslo

poosrednjihgoricah
turisticno_poslovni_vodnik
pano

Spletna stran uporablja piškotke za boljšše delovanje in zagotavljanja storitev. Več o varovanju in zasebnosti podatkov si lahko preberete tukaj.

Z brskanjem po naši spletni strani, se strinjam z uporabo piškotkov.