Domov

O Benediktu

Občina

Logo

Za občane

Predpisi in dokumenti

Turizem

Znamenitosti

Iskanje na portalu Občine Benedikt

pdfZnamenitosti občine Benedikt

Med dragoceno kulturno, krajinsko in naravno dediščino Benedikta, ki pomembno zaznamujejo tudi podobo okoliške pokrajine zagotovo sodijo:

CERKEV SV. BENEDIKTA
Prva predhodnica sedanje cerkve sv. Benedikta spada med najstarejše na slovenjegoriškem območju. V sredini 11. stoletja je bilo staro cerkveno poslopje zamenjano z večjo, zidano zgradbo, ki danes predstavlja srednjo cerkveno ladjo. Zgradba je bila narejena v romanskem slogu, na njo pa je bil v 12. stoletju prizidan stolp, ki je v gotskem slogu. Cerkev sv. Benedikta je danes triladijska zgradba ter je v celoti obokana, kar je posledica postopne razširitve. Poznogotski prezbiterij je bil k romanski ladji prizidan v 16. stoletju, v drugi polovici 19. stoletja pa so prizidali stranski ladji. Cerkvena oprema obsega prižnico, pet oltarjev in ostalo ter je v večini neogotskega sloga. Posebnost predstavlja stranski oltar, ki je iz časa poznega baroka. Ob cerkvi se nahaja baročno župnišče, kjer je shranjena dragocena zbirka slik nekaterih benediških župnikov iz 18. in 19. stoletja. Cerkveni stolp je svojo sedanjo podobo pridobil leta 1885. O cerkvenih zvonovih na prehodu iz 19. v 20. stoletje je v župnijski kroniki poročal župnik Zmazek. Cerkev je že od nekdaj imela tri zvonove, vendar pa je oblast prvič med I. svetovno vojno pobrala zvonove, leta 1924 so v zvoniku cerkve spet zvonili trije zvonovi, vendar pa je dva zvonova že leta 1943 zaplenila okupacijska oblast. Konec 60-ih je župnijska cerkev spet dobila dodatna dva zvonova. 18. 11. 2018 pa je cerkev dobila tri popolnoma nove zvonove.

sv benedikt 03   sv benedikt 04   sv benedikt 01

CERKEV SVETIH TREH KRALJEV
Cerkev sv. Treh Kraljev stoji na 305 metrov visokem griču in jo je dovolil pozidati salzburški nadškof Matevž Lang pl. Wellenburg leta 1521, kot podružnično romarsko cerkev. V letih med 1521 in 1528 so župljani najprej zgradili enoladijsko cerkev. Plašč današnje cerkve ali vsaj ladje, je bil verjetno dokončan leta 1558. V drugi polovici 16. stoletja je bil pozidan zvonik in obokani obe stranski ladji (prezbiterij je bil obokan šele leta 1564, ladijski prostor pa leta 1577). V naslednjih stoletjih (leta 1756 ali 1757) je bila prizidana zakristija z oratorijem. Med 1902 in 1903 je bila v celoti obnovljena notranjost in zunanjost. Poznogotska triladijska cerkev sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji. Štiri zunanje portale krasijo oporniki ter venčni zidec, ki se nad vrati in pod okni pravokotno lomi. Zvonik je nadstropje višji kot sleme strehe in ima dodan stolpič s stopniščem. Vhod v cerkev z juga, zahoda in severa predstavljajo trije bogato členjeni portali, četrti, v južni steni prezbiterija, je preprostejši. Nad zahodnim portalom je letnica 1558. Notranjost je tridelna stopnjevana dvorana. Slopi so osemkotni in imajo konkavno posnete stranice in geometrično okrašene baze. Obok glavne ladje leži na konzolnih služnikih, ki se na vrhu razdelijo v mrežasto prepleteno grebenje. Shema oboka je preplet križnih obokov čez eno in dve poli. V stranskih ladjah je obok križno grebenast, služniki pa segajo do tal. Na sklepnikih v glavni ladji so letnica 1577, ime Lucasa Novakha, mojstrski znak, ter kratica GJ ali CJ. Prezbiterij je širok in precej nizek, rebra nosijo poligonalni služniki z renesančnimi kapiteli. Shema oboka je rombasta zvezda. Na sklepnikih so simboli evangelistov in letnica 1564. Posebej dragoceni so oltarji. Najstarejši je oltar Kristusovega rojstva, in ima značilen gotski krilni oltar. V glavni vdolbini se nahaja božični prizor z jaslicami. Tukaj je prikazan Jezusov rodovnik. Drugi je preprostejši iz okoli leta 1620 in je posvečen Trem kraljem. Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja je leta 1611 naredil mariborski mizar Georg Stützl, kiparska skupina Marijinega vnebovzetja pa je nekaj desetletij mlajša, iz leta 1636 in je predstavnik zlatih oltarjev 17. stoletja. Zanimiva je tudi kamnita prižnica z reliefi, ki stoji ob stebru ob slavoloku.

sv 3k 01   sv 3k 04   sv 3k 05

POKOPALIŠČE BENEDIKT
Pokopališče je bilo prvotno razporejeno okrog župnijske cerkve in obzidano s poldrugi meter visokim zidom, ki je bil na vrhu pokrit z opeko. Zaradi večstoletnega  pokopavanja na omejenem prostoru se je zemljišče okoli cerkve zvišalo do te mere, da se je bilo ob vhodu v cerkev potrebno spustiti za kak korak, pri izhodu iz cerkve pa se rahlo vzpeti. Potreba je tako narekovala novo pokopališče, ki je bilo leta 1831 izbrano le 5 minut hoda od župnijske cerkve proti zahodu, kjer je še danes. Tudi mrtvašnica je bila zgrajena tistega leta. Prav tako so leta 1831 na prostoru okrog cerkve izkopali nekaj jam, 
kamor so vložili kosti pokojnikov s starega pokopališča, nato pa so okolico cerkve  znižali in uravnali. Umrle duhovnike, ki so skozi zgodovino do leta 1831 službovali pri Sv. Benediktu, so praviloma pokopavali v dveh grobnicah pod Marijinim in glavnim oltarjem, kamor so vodile stopnice s sredine prezbiterija. Prvi duhovnik, pokopan na novem pokopališču je bil Pavel Lampel, ki je umrl leta 1833. Obzidje, ki je dolgo časa obdajalo staro pokopališče, so podrli v drugi polovici 19. stoletja.

pokopalisce

KUŽNO ZNAMENJE IZ LETA 1618 (KUŽNI KRIŽ)
Letnica na križu 1618 priča, da so znamenje postavili že v začetku 17. stoletja. Kljub temu je na vojaškem zemljevidu iz jožefinske dobe približno na tem mestu vrisan le lesen križ. Ker je stalo na gomili, se je začelo nagibati, ko pa so okoli leta 1900 gomilo znižali, so v njej našli ostanke treh kužnih mrličev. Na nizkem in širšem podstavku stoječ monolitni blok, na katerem stoji nastavek, je v prerezu kvadrat in ima še po gotskem načinu posnete vogale, ki so spodaj ravno odrezani, zgoraj pa se poreza zaključuje z značilnim poznogotskim motivom. Na vrhu trupa so na treh straneh vklesana imena tu pokopanih: NICLAS SIDERITCH (vzhod), CHRISTOF TSROSCHNER (sever), PETER GOLLOB (zahod), južna stran je brez imen. Nastavek je prizmatičen in ga v celoti zavzemajo poglobljena polkrožna polja. Na vrhu je nekoč stal križ, ki danes stoji na tleh ob znamenju. V čelno stranico križa je vklesan napis: I N 1 6 1 8 I V L Y, na drugi strani pa Kristusov monogram IHS. Kraki križa so prav na koncu malo razširjeni in so polkrožno zaključeni. Obrezani robovi so značilnost gotike, medtem ko je celota s profili krovne plošče in obliko nastavka s polkrožnimi stranicami že renesančno oblikovana.

kuzni kriz

ŠTEVILNI KRIŽI, KAPELE IN ZNAMENJA
Na tem območju pa lahko občudujemo še številne druge sakralne objekte, kot so križi: Bračkov križ, Doklov križ, Farovški križ, Hajnžičev križ, Huberov križ, Ješovnikov križ, Kranerov, Križ pred cerkvijo Svetih Treh Kraljev, Kurbosov križ, Markovičev križ, Ornikov križ, Perkov križ, Pokopališki križ, Poličev križ, Repoluskov križ, Rolejev križ, Runekov križ, Strmšekov križ, Šenvetrov križ in Toplakov križ. Kapele: Beričeva kapela, Bernjakova kapela, Elblova kapela, Farovška kapela, Fišerjeva kapela, Glunčeva kapela, Klemenčičeva kapela, Kolaričeva kapela, Kralova kapela, Krepekova kapela, Krmekova kapela, Kukovčeva kapela, Molehova kapela, Peserlova kapela, Prosičeva kapela, Trinkausova kapela, Urlihova kapela, Zormanova kapela in Župecova kapela. Znamenja: Borkovo znamenje, Erjavčevo znamenje in Kukovčevo znamenje.

kapela 02   kriz 02   kapela 01

IZGINULI KRIŽI, KAPELE IN ZNAMENJA
Elblov križ, leseno razpelo
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 9
Razpelo je bilo verjetno postavljeno med obema vojnama, a se je v petdesetih letih podrlo. Lesena kipa Kristusa in Marije so sosedje Senekoviči shranili pri Elblovih naslednikih Tomažičevih, od sedemdesetih let dalje pa krasita Ješovnikov križ.

Grdjov križ, leseno razpelo
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 2
Čas postavitve ni znan, znano je le, da se je križ porušil v petdesetih letih. Kipe so lastniki v šestdesetih letih prodali zbiralcem starin iz tujine.

Kralov križ, leseno razpelo
Sredi naselja Ihova, "na Gomilah"
Čas postavitve križa ni znan, vemo le, da ga je izdelal in postavil stari oče Lojzke Kralj, poročene Kukovec. Križ se je po pripovedovanju podrl leta 1932.

Lehnerjev križ, leseno razpelo
V dolini Drvanje, kjer se odcepi cesta za Spodnjo Bačkovo. Drvanjska cesta 15
Na mestu Lehnerjevega križa je stalo leseno razpelo že vsaj v času Jožefinske vojaške izmere, vendar njegova usoda ni znana. Leta 1914 sta namreč dala Janez in Magdalena Elbl postaviti nov križ, ki pa se je v sedemdesetih letih podrl. Ker so sedanji lastniki v procesu nacionalizacije izgubili zemljišče, na katerem je stalo razpelo, so se odločili, da ga ne bodo postavili nazaj, oziroma ga bodo postavili drugje. Lesena kipa Kristusa in Marije so zato shranili doma, kjer ju hranijo še danes. Kristusovo rahlo na stran nagnjeno glavo krona trnjeva krona. Boke mu ovija s ploskovitimi gubami razgibana opasica z motivom draperije ob straneh. Kip je danes brez rok, ki pa sta ohranjeni in bi ju bilo treba le pritrditi nazaj. Marija stoji s sklenjenima rokama. Oblečena je v rdečo obleko in moder plašč z okrasto podlogo, ki ji pokriva tudi glavo. Plašč razgibavajo redke, precej ploskovito obravnavana gube. Oba kipa se po obdelavi obrazov, Kristus pa tudi z obdelavo telesa, uvrščata med zanimivejše primerke svoje vrste.

Leopoldova kapela (Ihovska, Batova kapela), znamenje z nišo Ob regionalni cesti Maribor – Gornja Radgona
Čas postavitve ni znan. Kapelica, ki jo omenjajo tudi Jožefinski vojaški zemljevidi, je bila prvotno postavljena ob nekdanji cesti po vrhu hriba, ko pa so cesto preselili v dolino, so prestavili tudi kapelico. To so porušili leta 1960, ko so širili regionalno cesto Maribor – Gornja Radgona.

Poličeva kapela, kapelica zaprtega tipa
V Obratu, ob nekdanji romarski poti, ki je vodila od Negove mimo Benedikta do Sv. Trojice
Kapelico naj bi dal ob koncu prve svetovne vojne postaviti Martin Polič, vendar je iz Jožefinske vojaške izmere razvidno, da je na omenjenem mestu stala kapelica že v drugi polovici 18. stoletja. Ker je bila ob koncu druge svetovne vojne v zelo slabem stanju, je tedanji lastnik Polič iz Porčiča kapelico leta 1947 podrl in odpeljal material.

Valhov križ, leseno razpelo
V zaselku, na »svislih« hleva Spodnja Bačkova 10
Čas namestitve razpela ni znan, znano je le, da so ga odstranili po prodaji posestva okoli leta 1990. Razpelo je vsebovalo le podobo Križanega, ki se danes domnevno nahaja na Farovškem križu pri lovskem domu v Benediktu.

Koristne informacije

Občina Benedikt

Čolnikov trg 5
2234 Benedikt

telefon: 02 703 60 80
e-pošta: obcina@benedikt.si

logo