Občina Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
ID za DDV: SI77399935
Pravilnik o delovnem in poslovnem času ter uradnih urah Občinske uprave Občine Benedikt
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE, 62/24 - odl. US, 102/24 - ZLV-K), 32. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo e-občina, št. 20/21 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1), 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Benedikt (Uradno glasilo e-občin št. 19/22) ter ob smiselni uporabi Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 - popr., 28/16, 40/17, 44/19, 43/24), izdaja župan Občine Benedikt naslednji
PRAVILNIK O DELOVNEM IN POSLOVNEM ČASU TER URADNIH URAH OBČINSKE UPRAVE OBČINE BENEDIKT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Veljavnost določb)
1. člen
(Veljavnost določb)
S tem pravilnikom se določa začetek in konec, trajanje ter razporeditev delovnega časa, poslovnega časa in razporeditev uradnih ur v upravi Občine Benedikt (v nadaljevanju: občinska uprava).
2. člen
(Pomen izrazov)
(Pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
- poslovni čas je čas poslovanja občinske uprave Občine Benedikt z državnimi in drugimi organi;
- uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se določijo v okviru poslovnega časa;
- delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Benedikt (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom;
- dnevna delovna obveznost je čas, v katerem lahko delavec opravi svojo dnevno delovno obveznost – določeno število ur, ki je za posamezni dan določeno kot polni delovni čas. Omejujeta ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela;
- obvezna prisotnost je del delovnega časa, v katerem morajo biti na delu prisotni vsi javni uslužbenci;
- premakljiv delovni čas je čas, v katerem javni uslužbenec sam odloča o začetku svojega prihoda na delo in o odhodu z dela.
3. člen
(Spolna slovnična oblika)
(Spolna slovnična oblika)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE
4. člen
(Poslovni čas)
4. člen
(Poslovni čas)
(1) Poslovni čas, to je čas poslovanja občinske uprave z državnimi in drugimi organi, se razporedi na pet delovnih dni v tednu, in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
(2) V primerih, ko to narekujejo izjemne okoliščine, ali je nujno potrebno opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma do določenega dne ali v določenem roku, lahko predstojnik razporedi poslovni čas tudi na soboto ali nedeljo.
(3) Poslovni čas v občinski upravi traja:
(2) V primerih, ko to narekujejo izjemne okoliščine, ali je nujno potrebno opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma do določenega dne ali v določenem roku, lahko predstojnik razporedi poslovni čas tudi na soboto ali nedeljo.
(3) Poslovni čas v občinski upravi traja:
- v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,
- v sredo od 7.00 do 17.00 ure,
- v petek od 7.00 do 13.00 ure.
5. člen
(Uradne ure občinske uprave)
(Uradne ure občinske uprave)
(1) V občinski upravi so uradne ure za poslovanje s strankami:
- v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00. do 11.00 ure in od 12.00 do 14.30 ure,
- v sredo od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 16.00 ure,
- v petek od 8.00. do 11.00 ure.
6. člen
(Poslovni čas in uradne ure pred dela prostima dnevoma)
(Poslovni čas in uradne ure pred dela prostima dnevoma)
Na delovna dneva 24. in 31. decembra se poslovni čas in uradne ure začnejo ob 8. uri in končajo ob 13. uri.
7. člen
(Župan)
(Župan)
Župan Občine Benedikt sprejema občane in druge stranke vsak dan po dogovoru.
III. DELOVNI ČAS
8. člen
(Obseg polnega delovnega časa)
8. člen
(Obseg polnega delovnega časa)
Polni delovni čas v občinski upravi je 40 ur na teden in se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev.
9. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa)
(Razporeditev polnega delovnega časa)
Polni delovni čas v občinski upravi traja:
- v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,
- v sredo od 7.00 do 17.00 ure,
- v petek od 7.00 do 13.00 ure.
10. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah)
(Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah)
(1) Če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.
(2) V občinski upravi se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določeni dan ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.
(3) V primerih, ko to narekuje značaj nalog občinske uprave ali način njihovega dela, lahko predstojnik javnemu uslužbencu razporedi delovni čas tudi izven polnega delovnega časa delovnega dneva, oziroma na soboto ali nedeljo.
(4) Javnemu uslužbencu lahko predstojnik odredi tudi neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer se smiselno upoštevajo določila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave oz. predpisa, ki ureja predmetno področje.
(2) V občinski upravi se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določeni dan ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.
(3) V primerih, ko to narekuje značaj nalog občinske uprave ali način njihovega dela, lahko predstojnik javnemu uslužbencu razporedi delovni čas tudi izven polnega delovnega časa delovnega dneva, oziroma na soboto ali nedeljo.
(4) Javnemu uslužbencu lahko predstojnik odredi tudi neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer se smiselno upoštevajo določila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave oz. predpisa, ki ureja predmetno področje.
11. člen
(Odmor za malico)
(Odmor za malico)
Javni uslužbenci, ki delajo polni delovni čas, imajo med delovnim časom pravico do odmora za malico, ki traja 30 minut. Odmor se praviloma koristi med 11.00 in 12.00 uro. V primeru, da v času odmora za malico traja neodložljiva delovna obveznost, lahko javni uslužbenec odmor za malico koristi po končani obveznosti.
12. člen
(Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa)
(Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa)
(1) V občinski upravi je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa.
(2) Premakljiv začetek delovnega časa v občinski upravi je med 7.00 in 7.30 uro.
(3) Premakljiv konec delovnega časa v občinski upravi je v ponedeljek, torek in četrtek do 15.30 ure ter v sredo do 17.30 ure in v petek do 13.30 ure.
(4) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je:
(2) Premakljiv začetek delovnega časa v občinski upravi je med 7.00 in 7.30 uro.
(3) Premakljiv konec delovnega časa v občinski upravi je v ponedeljek, torek in četrtek do 15.30 ure ter v sredo do 17.30 ure in v petek do 13.30 ure.
(4) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je:
- v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.00 ure,
- v sredo od 7.30 do 17.00 ure,
- v petek od 7.30 do 13.00 ure.
13. člen
(Drugačna določitev premakljivega delovnega časa)
(Drugačna določitev premakljivega delovnega časa)
Predstojnik lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, kot je to določeno v 12. členu tega pravilnika, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela, ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v 12. členu tega pravilnika.
14. člen
(Presežek oziroma primanjkljaj ur)
(Presežek oziroma primanjkljaj ur)
(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi polnega delovnega časa, opredeljenega v 8. členu tega pravilnika, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) V okviru premakljivega delovnega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu. V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur.
(3) Javni uslužbenec, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj, se o njegovem pokritju dogovori s predstojnikom oziroma ga pokrije s koriščenjem določenega števila dni letnega dopusta. V primeru, da se presežek ur izkoristi v obliki prostih ur ali prostih dni s predhodnim soglasjem predstojnika, se izkoristi v razmerju ena proti ena.
(2) V okviru premakljivega delovnega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu. V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur.
(3) Javni uslužbenec, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj, se o njegovem pokritju dogovori s predstojnikom oziroma ga pokrije s koriščenjem določenega števila dni letnega dopusta. V primeru, da se presežek ur izkoristi v obliki prostih ur ali prostih dni s predhodnim soglasjem predstojnika, se izkoristi v razmerju ena proti ena.
15. člen
(Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev delovnega časa)
(Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev delovnega časa)
(1) Zaradi narave ali organizacije dela (npr. zagotoviti je potrebno opravo dela brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev ali smotrnejša izraba delovnega časa) je delovni čas lahko neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
(3) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju (referenčno obdobje), ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
(4) O začasni prerazporeditvi delovnega časa mora predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu javnega uslužbenca pisno obvestiti najmanj en dan pred razporeditvijo.
(5) Z zakonom varovanim kategorijam javnih uslužbencev se sme odrediti neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas samo z njihovim soglasjem.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
(3) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju (referenčno obdobje), ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
(4) O začasni prerazporeditvi delovnega časa mora predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu javnega uslužbenca pisno obvestiti najmanj en dan pred razporeditvijo.
(5) Z zakonom varovanim kategorijam javnih uslužbencev se sme odrediti neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen delovni čas samo z njihovim soglasjem.
16. člen
(Pravica do vpogleda v stanje ur)
(Pravica do vpogleda v stanje ur)
Delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
IV. DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA
17. člen
(Odrejanje dela preko polnega delovnega časa)
17. člen
(Odrejanje dela preko polnega delovnega časa)
(1) Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(2) Nadurno delo odredi predstojnik v pisni obliki praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(2) Nadurno delo odredi predstojnik v pisni obliki praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
18. člen
(Štetje nadur)
(Štetje nadur)
Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.
19. člen
(Največje dovoljeno število nadur)
(Največje dovoljeno število nadur)
(1) Za časovne omejitve veljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2) Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači.
(3) Javni uslužbenec lahko nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa.
(4) Koriščenje opravljenih nadur je možno na dva načina:
(2) Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači.
(3) Javni uslužbenec lahko nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa.
(4) Koriščenje opravljenih nadur je možno na dva načina:
- delodajalec lahko delavcu odredi toliko prostih ur kot je imel priznanih nadur ter doplača še dodatek za nadurno delo ali
- delodajalec namesto izplačila dodatka za nadurno delo poleg dejanskega števila za opravljene nadure delavcu prizna še dodatno število prostih ur, ki so preračunane iz zneska dodatka za nadure.
V. EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI OZIROMA ODSOTNOSTI
20. člen
(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela)
20. člen
(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela)
Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z elektronskim evidenčnim sistemom.
21. člen
(Vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela)
(Vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela)
Občinska uprava vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela.
22. člen
(Ročno vnašanje v evidenco prisotnosti)
(Ročno vnašanje v evidenco prisotnosti)
(1) V sistem za evidenco in kontrolo prisotnosti in odsotnosti zaposlenih, se lahko ročno vnašajo bolniške odsotnosti, dopusti, izredni dopusti, celodnevno koriščenje ur, službena potovanja ter neregistrirane prisotnosti ali odsotnosti zaradi utemeljenega razloga. Prav tako se v sistem za evidenco lahko ročno vnaša prisotnost in odsotnost javnih uslužbencev, ki delo opravljajo na terenu ali na drugi lokaciji.
(2) Javni uslužbenci so dolžni takoj, še isti dan, ali najpozneje naslednji delovni dan, obvestiti predstojnika in pristojnega javnega uslužbenca, ki zbira podatke o prisotnosti javnih uslužbencev na delu, o neregistrirani prisotnosti ali odsotnosti.
(2) Javni uslužbenci so dolžni takoj, še isti dan, ali najpozneje naslednji delovni dan, obvestiti predstojnika in pristojnega javnega uslužbenca, ki zbira podatke o prisotnosti javnih uslužbencev na delu, o neregistrirani prisotnosti ali odsotnosti.
23. člen
(Štetje ur prisotnosti na delu)
(Štetje ur prisotnosti na delu)
(1) V delovni čas se štejejo:
(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom, na podlagi napotitve predstojnika, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obveznost, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo drugače.
- ure prisotnosti na delu,
- čas odmora,
- letni dopust,
- državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
- ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
- ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.
(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom, na podlagi napotitve predstojnika, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obveznost, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo drugače.
24. člen
(Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti)
(Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti)
(1) Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
(3) V odsotnost, ki je ni treba nadomestiti, se štejeta tudi čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita. Za strokovni izpit iz upravnega postopka in čas za pripravo na drug strokovni izpit se ta čas določi v skladu s predpisi, ki urejajo čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo na strokovne izpite in njihovo opravljanje.
- iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
- darovanja krvi,
- opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalne skupnosti,
- sodelovanja v nadzornih organih in organih upravljanja za izvrševanje pravic občine kot (so)ustanovitelja,
- opravljanja dela sodnika porotnika,
- sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
- izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
- opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje v komisijah, delovnih skupinah; delo za drugo organizacijo oziroma sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah in podobno),
- v drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, ki določa pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
(3) V odsotnost, ki je ni treba nadomestiti, se štejeta tudi čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita. Za strokovni izpit iz upravnega postopka in čas za pripravo na drug strokovni izpit se ta čas določi v skladu s predpisi, ki urejajo čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo na strokovne izpite in njihovo opravljanje.
25. člen
(Službeni izhod)
(Službeni izhod)
Službeni izhod je vsako izvajanje delovni nalog javnega uslužbenca zunaj poslovnega naslova Občine Benedikt oziroma zunaj naslova druge lokacije, na kateri se opravljajo dejavnosti Občine Benedikt.
26. člen
(Priznavanje opravljenih ur za službeno pot)
(Priznavanje opravljenih ur za službeno pot)
(1) V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot ne more iti oziroma se ne more vrniti zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroške priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr.. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala pot.
(3) Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot ne more iti oziroma se ne more vrniti zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroške priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr.. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala pot.
(3) Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.
VI. KONČNE DOLOČBE
27. člen
27. člen
(1) Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu e-občina in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Občinske uprave občine Benedikt z dne 31. 12. 2012.
(2) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Občinske uprave občine Benedikt z dne 31. 12. 2012.
Številka: 007-010/2022-1
Datum: 05. 02. 2025
Datum: 05. 02. 2025
Občina Benedikt
Milan Repič, župan
Milan Repič, župan
