Občina Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
ID za DDV: SI77399935
Izginuli križi, kapele in znamenja
Izginuli križi, kapele in znamenja
Sakralni objekti, Kulturna dediščina, Zgodovinska dediščina
2234 Benedikt
Elblov križ, leseno razpelo
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 9
Razpelo je bilo verjetno postavljeno med obema vojnama, a se je v petdesetih letih podrlo. Lesena kipa Kristusa in Marije so sosedje Senekoviči shranili pri Elblovih naslednikih Tomažičevih, od sedemdesetih let dalje pa krasita Ješovnikov križ.
Grdjov križ, leseno razpelo
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 2
Čas postavitve ni znan, znano je le, da se je križ porušil v petdesetih letih. Kipe so lastniki v šestdesetih letih prodali zbiralcem starin iz tujine.
Kralov križ, leseno razpelo
Sredi naselja Ihova, "na Gomilah"
Čas postavitve križa ni znan, vemo le, da ga je izdelal in postavil stari oče Lojzke Kralj, poročene Kukovec. Križ se je po pripovedovanju podrl leta 1932.
Lehnerjev križ, leseno razpelo
V dolini Drvanje, kjer se odcepi cesta za Spodnjo Bačkovo. Drvanjska cesta 15
Na mestu Lehnerjevega križa je stalo leseno razpelo že vsaj v času Jožefinske vojaške izmere, vendar njegova usoda ni znana. Leta 1914 sta namreč dala Janez in Magdalena Elbl postaviti nov križ, ki pa se je v sedemdesetih letih podrl. Ker so sedanji lastniki v procesu nacionalizacije izgubili zemljišče, na katerem je stalo razpelo, so se odločili, da ga ne bodo postavili nazaj, oziroma ga bodo postavili drugje. Lesena kipa Kristusa in Marije so zato shranili doma, kjer ju hranijo še danes. Kristusovo rahlo na stran nagnjeno glavo krona trnjeva krona. Boke mu ovija s ploskovitimi gubami razgibana opasica z motivom draperije ob straneh. Kip je danes brez rok, ki pa sta ohranjeni in bi ju bilo treba le pritrditi nazaj. Marija stoji s sklenjenima rokama. Oblečena je v rdečo obleko in moder plašč z okrasto podlogo, ki ji pokriva tudi glavo. Plašč razgibavajo redke, precej ploskovito obravnavana gube. Oba kipa se po obdelavi obrazov, Kristus pa tudi z obdelavo telesa, uvrščata med zanimivejše primerke svoje vrste.
Leopoldova kapela (Ihovska, Batova kapela), znamenje z nišo Ob regionalni cesti Maribor – Gornja Radgona
Čas postavitve ni znan. Kapelica, ki jo omenjajo tudi Jožefinski vojaški zemljevidi, je bila prvotno postavljena ob nekdanji cesti po vrhu hriba, ko pa so cesto preselili v dolino, so prestavili tudi kapelico. To so porušili leta 1960, ko so širili regionalno cesto Maribor – Gornja Radgona.
Poličeva kapela, kapelica zaprtega tipa
V Obratu, ob nekdanji romarski poti, ki je vodila od Negove mimo Benedikta do Sv. Trojice
Kapelico naj bi dal ob koncu prve svetovne vojne postaviti Martin Polič, vendar je iz Jožefinske vojaške izmere razvidno, da je na omenjenem mestu stala kapelica že v drugi polovici 18. stoletja. Ker je bila ob koncu druge svetovne vojne v zelo slabem stanju, je tedanji lastnik Polič iz Porčiča kapelico leta 1947 podrl in odpeljal material.
Valhov križ, leseno razpelo
V zaselku, na »svislih« hleva Spodnja Bačkova 10
Čas namestitve razpela ni znan, znano je le, da so ga odstranili po prodaji posestva okoli leta 1990. Razpelo je vsebovalo le podobo Križanega, ki se danes domnevno nahaja na Farovškem križu pri lovskem domu v Benediktu.
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 9
Razpelo je bilo verjetno postavljeno med obema vojnama, a se je v petdesetih letih podrlo. Lesena kipa Kristusa in Marije so sosedje Senekoviči shranili pri Elblovih naslednikih Tomažičevih, od sedemdesetih let dalje pa krasita Ješovnikov križ.
Grdjov križ, leseno razpelo
Ob cesti v bližini hiše na naslovu Trstenik 2
Čas postavitve ni znan, znano je le, da se je križ porušil v petdesetih letih. Kipe so lastniki v šestdesetih letih prodali zbiralcem starin iz tujine.
Kralov križ, leseno razpelo
Sredi naselja Ihova, "na Gomilah"
Čas postavitve križa ni znan, vemo le, da ga je izdelal in postavil stari oče Lojzke Kralj, poročene Kukovec. Križ se je po pripovedovanju podrl leta 1932.
Lehnerjev križ, leseno razpelo
V dolini Drvanje, kjer se odcepi cesta za Spodnjo Bačkovo. Drvanjska cesta 15
Na mestu Lehnerjevega križa je stalo leseno razpelo že vsaj v času Jožefinske vojaške izmere, vendar njegova usoda ni znana. Leta 1914 sta namreč dala Janez in Magdalena Elbl postaviti nov križ, ki pa se je v sedemdesetih letih podrl. Ker so sedanji lastniki v procesu nacionalizacije izgubili zemljišče, na katerem je stalo razpelo, so se odločili, da ga ne bodo postavili nazaj, oziroma ga bodo postavili drugje. Lesena kipa Kristusa in Marije so zato shranili doma, kjer ju hranijo še danes. Kristusovo rahlo na stran nagnjeno glavo krona trnjeva krona. Boke mu ovija s ploskovitimi gubami razgibana opasica z motivom draperije ob straneh. Kip je danes brez rok, ki pa sta ohranjeni in bi ju bilo treba le pritrditi nazaj. Marija stoji s sklenjenima rokama. Oblečena je v rdečo obleko in moder plašč z okrasto podlogo, ki ji pokriva tudi glavo. Plašč razgibavajo redke, precej ploskovito obravnavana gube. Oba kipa se po obdelavi obrazov, Kristus pa tudi z obdelavo telesa, uvrščata med zanimivejše primerke svoje vrste.
Leopoldova kapela (Ihovska, Batova kapela), znamenje z nišo Ob regionalni cesti Maribor – Gornja Radgona
Čas postavitve ni znan. Kapelica, ki jo omenjajo tudi Jožefinski vojaški zemljevidi, je bila prvotno postavljena ob nekdanji cesti po vrhu hriba, ko pa so cesto preselili v dolino, so prestavili tudi kapelico. To so porušili leta 1960, ko so širili regionalno cesto Maribor – Gornja Radgona.
Poličeva kapela, kapelica zaprtega tipa
V Obratu, ob nekdanji romarski poti, ki je vodila od Negove mimo Benedikta do Sv. Trojice
Kapelico naj bi dal ob koncu prve svetovne vojne postaviti Martin Polič, vendar je iz Jožefinske vojaške izmere razvidno, da je na omenjenem mestu stala kapelica že v drugi polovici 18. stoletja. Ker je bila ob koncu druge svetovne vojne v zelo slabem stanju, je tedanji lastnik Polič iz Porčiča kapelico leta 1947 podrl in odpeljal material.
Valhov križ, leseno razpelo
V zaselku, na »svislih« hleva Spodnja Bačkova 10
Čas namestitve razpela ni znan, znano je le, da so ga odstranili po prodaji posestva okoli leta 1990. Razpelo je vsebovalo le podobo Križanega, ki se danes domnevno nahaja na Farovškem križu pri lovskem domu v Benediktu.
